Dogodivščine (What I was up to)

Po včerajšnjem nestrpnem pričakovanju snega sem ostala praznih rok (oz. praznega očesa). Bil je tako daleč, da ga moje oko, kljub očalom na nosu, ni zaznalo. Šmrk!
Bom morala še malo počakat. Diši pa že po njem. Mraz tako zareže, da nos hitro umaknem na toplo (preden se spremeni v rdečo jagodo :)

Yesterday I was unpatiently waiting for snow. But it was so far away that my eyes and glasses couldn't see it. It smells like snow and it's cold and  freezing. It's beter to put my nose back inside before it turns into red strawberry :)

In zdaj k preteklim dogodivščinam  faktografsko.

- Končno sem naročila povečave svojih fotografij v velikosti 60 x 45 cm, ena na plati in ena na svileno matiranem posterpapirju in moram priznat, da sem bila zelo vzhičena, ko sem odvijala vse tiste kartone in tulce. Fotografije mi niso najbolje uspele (smešno, a ne :)), so pa izdelki v živo toliko boljši:)

- Oblikovala sem razglednice kraja in dala v tisk. Ko mi je poštar prinesel paket 500 razglednic, sem ugotovila, da nimajo potiskane zadnje strani (prostor za znamko, naslov...). Katastrofa!! Kaj mi bodo lepe fotografije kraja in delov kraja, dimenzije klasične razglednice, ki imajo zadnjo stran belo? Pa sem se domislila štampiljke POSTCARD. Hja, in je razprodana in ne vedo, kdaj spet dobijo zalogo in...skratka slepa ulica. Ve kdo od vas, kje se da takšna štampiljka dobit??
Potem sem seveda tiskarni napisala mail (nesramno prijazen :)  ). Ponudili so mi  možnost potiska zadnje strani brez stroškov pošiljanja, a si moram sama oblikovat zadnjo stran. Mislim...haloo! Kako nekdo tiska razglednice, ne da bi imel šablono za razglednico. Neverjetno! In zdaj moram razmislit, kaj se mi bolj splača.

- Čudim se nemškim sosedom, ki so tako neverjetno neprilagodljivi. V naši zgradbi je 5 stanovanj. Naš neposreden sosed v nadstropju je zdravnik, katerega inteligenca in razgledanost sta daleč pod nivojem povprečnega človeka. Če vam samo za ilustracijo namignem: Lansko zimo smo imeli še voziček, ker je bila naša vozička komaj leto stara. Da ne bi voziček dvakrat ali trikrat na dan vlekla na drugo nadstropje smo ga pustili pri stopnišču v pritličji. Soseda (ki mimogrede stanuje v 2. nadstropju) je totako motilo, da ni prišel potrkat in izlit svoje pripombe, ampak je privlekel svoje 4 zimske(ali letne-ne vem več) gume in jih zložil zaven našega vozička. Naj še dodam, da so bile gume tam do aprila. Zdaj vas pa vprašam, če je to normalno? Poleg tega ima vsakodnevno, torej stalno razstavo svojih in dekliških čevljev po celem hodniku, ki je velik cca.4 kvadrate, zraven pa še postavljeno omarico za čevlje (sem omenila, da je to vse na hodniku?!).Včasih moramo prestopiti njegovo zbirko čevljev, da pridemo do svojih vrat. Uf! Čevlji po njegovem presvetlem izobraženem mnenju ne sodijo v stanovanje, ker so preveč umazani.
Zdaj, ko smo v pritlično stanovanje dobili nove sosede podnajemnike (to je tukaj zelo popularno), klicari lastnike stanovanja, češ da ga moti,  ker kadijo na terasi in se mu kadi v drugo nadstropje in vse smrdi in mora imet okna zaprta in....ooooooooooo..............
Naj vas seznanim še s tem, da ima vsako stanovanje svojo kanto za smeti. Kadar je kanta polna, pač daš svoje smeti v drugo kanto. Tako so nam naročili (tisti "normalni"). Sicer se smeti strogo ločujejo v različne vrečke, tako da gre v kanto samo tisto, kar ne paše med BIO, med PLASTIKO, PLOČEVINO, STEKLO in PAPIR. Torej ostane zelo malo, pa kljub temu. Ljudje so se sposobni skregat zaradi smeti in tujo vrečko potegnit iz svoje kante in jo postavit poleg kante, na na dan, ko odvažajo smeti (kljub temu, da je potem njihova kanta na pol prazna).
Tudi pod nami stanujejo skrajno čudni sosedi, ki spremljajo vsak korak okrog in v stavbi, vsako spremembo primerno komentirajo. Seveda nikoli v obraz. Raje kličejo lastnike stanovanj. Tukaj se pač tako dela. "bog ne daj", da je nekaj drugače, tudi, če je boljše. To pač ni sprejemljivo.

Skratka en kup pravil, ki se jih nihče ne drži. Radi pa njimi pomahajo pred nosom.

Zdaj, ko sem zlila svojo dušo in podal hipotezo o povezavi med izobrazbo in "inteligenco", vam še na hitro pokažem neše otroško ustvarjanje s kostanji.
Viseče okensko okrasje.

Zdaj pa hitim k novim kuharskim podvigom, ki se vedno začnejo s stavkom: Kaj bomo pa danes kuhali?

Imejte lep vikend, zakurite svoja ognjišča in se stisnite s svojimi najdražjimi. Zima je blizu.

For all of you englesh speaking readers: I'm sorry that I couldn't translate everything I wrote in englesh. It was just too much for me. I wrote my soul out :))  Hope Google traslator will do OK this time.


I wish you all beautiful weekend. Make fire in fireplace and be with your loveones. Winter is getting closer.