Žličke, žličkice.../ Spoons

Evo jih, srečnice na vrhu žličk. Če to največja sreča, jesti s svojo srečno žlico. 

Spomnim se žličke, ki sem jo imela kot majhna deklica. Širši del bolj kvadratne oblike, v ročaju vrezbarjeni trije predmeti. Najljubša žlica. Šla je z menoj tudi v študentski dom. Ne bi želeli biti na mestu tistega, ki sem ga zalotila s svojo najljubšo žlico v roki. Grrrrr... :) ! No, zdaj je tukaj v našem ljubem domeku. Potovala je od enega otroka do drugega. Mladiček pravi, da je dovolj velik za tapravo veliko žlico, mladička še vedno posega po njej, a ni pretirano navezana. Najsrečnejša sem še vedno jaz, ki jo iščem v predalu med kupom drugih majhnih žlic. Nepopisno veselje, ko jo najdem.
Ja, res je smešno kako se na nekaj navežemo in nas spremlja skozi celo življenje. Mislim, da je celo od tu prišla ideja teh ljubkih Srečnolonastih žličk. Vsak  naj ima svojo. Seveda. Tako je najbolj pravično :).

Here they are. Isn't that the greatest  joy to eat with your lucky spoon. you own spoon.

I remember my own spoon, that I've had, when I was little. I took it to a student home with me and now it's in my home. Still I am the luckiest person in the house, when I eat with it. It's funny how we get attached to something. And so the idea of this spoons was born. Let every child has their own spoon. It's only fair :).