Ja, teta Zinka je bila tista, ki me je naučila uporabljat kljukasto palčko.Pokazala mi je nekaj fint. Stara sem bila najbrž deset. O jej! Od takrat je že kar nekaj kljukastih trenutkov in obkljukanih dogodivščin šlo mimo.
Pa sem spet zagledala v ropotarnici kljukasto palčko in se preizkusila v eksperimentiranju. Trakci, nitke, volna, žica, rafija, vezalke...še rezanci bi šli, če ne bi bili tako krhkega zdravja.
Malo naravnost, malo okrog, pa spet petkrat v isto luknjo in spet naprej, pa okrog...le kaj bo nastalo.Številke niso moja boljša stran, zato vedno pozabim vmes štet (nekaj takega kot pri taroku).
Tak je moj proces ustvarjanja. Nikoli točno ne vem, kaj bo nastalo. Zato so pa izdelki unikatni (hi,hi, tudi, če sta na prvi pogled 2 videti enaka, to zagotovo nista ).
Teta Zinka bi bila ponosna na svojo vajenko sploh, ko bi opazila, da sem kljukaste mojstrovine prilepila na tapetni papir.
Ja, če so pa tapete toliko ceneje, kot vsi tisti oh in sploh papirčki v papirnici in "meka" trgovinah. Pa še dolgo jih bom lahko uporabljala. Mogoče se enkrat oglasim pri teti Zinki in ji kaj tapetno prenovim.
Komentarji
Objavite komentar
Your comment is my feedback. Thank you for your visit.