Za cvetlični ponedeljek/ For blooming monday

Pravijo, da moramo gledati pozitivno na svet okrog sebe, na ljudi, na pojave, težave, spremembe, ovire.
Pa se lahko tega držimo?
Najtežje se je prepričati, z lahkoto pa je deliti nasvete drugim.
Sprehodi v pomladno cvetlično obarvano okolico dajo svoj prispevek k samoprepričanju, tudi kakšna pametna knjiga pomaga. Malo.

Zadnje dneve se malo manj ukvarjam s s cvetočimi obronki gozdov in zelenimi zvitki mladih poganjkov na drevesih. Vsi pritiski sveta okrog mene so se zbrali v mojem želodcu in se odločili, da mi bodo malo zagrenili vsakdan. Pravzaprav mi ga je gospodič želodčni organ tokrat kar pošteno zagodel.
In kaj naj zdaj človek, katerega jedilnik je sestavljen pretežno iz surovega sadja in zelenjave je? Kako naj prežveči težave, ki se kopičijo, ne da bi jih mimogrede poslal v želodčno obdelavo?
Če mi kdo lahko kaj pametnega svetuje, prosim z besedo na dan. Poznam že vse o meditaciji in sprostitvenih tehnikah, a nekako zadnje čase ne delujejo. Mogoče pa delam narobe.
 Resnično, bi mi prav prišel en dober nasvet.

Do naslednjega branja pa vas puščam v družbi dveh pomaldnih kraljičen, ki sta nastali z mojo idejo pri likovnem ustvarjanju devetletnih otrok. Pomarančne polovičke obdelane s sarvetno tehniko, pobarvani plutovinasti zamaški, malo rafije in delov škatle za jajca.

En tokrat želodčno cvetoč ponedljek vsem.