Moja fotografija
Observer,searcher,collector,keeper,remaker and maker.Lover of different in things and people. Take time, look, borrow an idea, but please link back.Every idea on the photo and photography itselfe is work of only my imagination. Opazovalka,iskalka,nabiralka, shranjevalka,predelovalka in izdelovalka. Ljubiteljica drugačnosti v izdelkih in ljudeh. Vzemite si čas, preglejte, komentirajte,si kaj sposodite,avtorja in povezavo nazaj na moj blog pa naprej "suflirajte".Prosim, ne podpisujte se pod idejo,ki ni vaša. Ideje za izdelke in fotografije objavljene na tej strani so zrasle na mojem zelniku, torej so plod izključno moje domišljije.

nedelja, 28. februar 2010

Uhačkanje

Ne ni pomota v naslovu.
Temu, kar sem počela ne bi mogla reč uhančkanje kot druge blogerske kreativke, ki ustvarjajo prave umetnine za ušesno okrasje. Jaz se moram tega še priučit.
Sem pa malo eksperimentirala z mojo trenutno prijateljico kvačko in je nastalo tole....uhačkanje...
 

  


 

Dekorativni papirčki

Trenutno sem padla (dobesedno) v papirnate posodice za kolačke. So enostaven in poceni okras. Z njimi lahko čaramo na 1001 način.
To je nekaj mojih čarovnij.

 

  

 

 

  

Vseh možnosti še nisem raziskala. Proses še traja...

petek, 26. februar 2010

Pomladni cvetovi

 
Listki že brstijo, se uvijajo, smejijo,
prvega popka nestrpno veselijo.


Popek se razvije,postane cvet,
žareč, blesteč, s soncem odet.



Cvet dobi prijatelje.

 
Enakih barv, a vsakega na svojem koncu.


To nobenega od njih ne moti,
ker se družijo v istem cvetličnem loncu.

 



Recept za dolgo cvetoče rože: 
- papirnate posodice za kolačke,
- darilni trakovi, blago ali papir različnih barv oz. vzorcev
- okrasek, gumbek ali fimo "zmazek",
-univerzalno lepilo, lepilo z vročo pištolo.

Pa prosim, ne zalivat!

sreda, 24. februar 2010

Kreativno Vs. kreativno

Zima je bila precej dolga.
       

Sicer je še ni konec, a prvi znaki konca so tu.

Zdaj bom končno lahko šla v lov na pomladno zalogo materiala. Celo zimo sem hrčkala, medvedkala, ježkala in polhkala ideje. V trgovini so bili najbrž navdušeni, ko so me zagledali pri polici s časopisi in revijami. Redna stranka.
Tri prelistat, eno kupit je star recept, ki sem ga uporabljala v Sloveniji, kjer več revij s kreativnimi idejami niti ni bilo mogoče videti. Tukaj pa...ohoho.

Grem po revijo in me ni eno uro. Seveda sem zdaj že stara mačka tukajšnje zaloge in dobro vem, katere revije pridobijo na vsebini z reklamami in katere dejansko ponujajo kaj zanimivega za moj predal z idejami.
Skozi zimo se je nabralo kar nekaj revij. Nahrčkala, namedvedkala... sem tudi knjige.

Vedno znova me navduši I. Johannson s svojimi idejami, izdelki, predvsem pa s tem, da veliko črpa iz narave.
 
Pokukajte na njeno spletno stran www.dekoliebe.de in mogoče tudi vas prevzame.
Zadnjič sem med priročniki na trgovinski polici naletela na knjigo avtorice B. Brändle. Njene članke sem zasledila v eni izmed revij. Noro domiselne ideje.
Ko sem zagledala njeno ime na naslovnici, sem jo nahitro prelistala in švig z njo na blagajno.Zdaj je moja. Žal niste imeli te sreče videti moj otroški nasmešek, ko sem s knjigo v roki odhajala iz trgovine.


Knjiga je čisto nekaj drugega kot vezane ideje drage Imke. Ne razumite me napak. Obožujem njene ideje. Vse delujejo tako preprosto, čisto, skoraj sterilno.

V novi knjigi pa je vse pisano, živahno, packarija in čaranje.Svetovne ideje.

In zdaj... Imke Vs. Bine.
Katera me bo bolj prepričala? Katera bo zmagovalka pomladnega ustvarjalnega dvoboja na moji delovni mizi? Hm........?
 
Kaj trobezljam! Saj še nikoli nisem naredila nekaj točno tako, kot je bilo predstavljeno v reviji ali knjigi. Pač ne znam biti nekdo drug. Karkoli bo že nastalo, bo prikazano na tem blogu, če le ne bo kak ponesrečen zmazek.

Imate tudi vi svoje priljubljene ustvarjalne avtorje, knjige ali revije?

torek, 23. februar 2010

Odstranjevanje madežev

Še ne tako dolgo nazaj, sem zbirala nasvete in ideje o odstranjevanju madežev.Seznam je dolg in obsega vse sorte. Od naravnih proizvodov do umetnih zvarkov, od trdnih snovi do tekočin.Vsem sem zelo hvaležna, toda moja malenkost je dosti bolj zapletena od enega madeža.
Nasvetov imam zdaj že toliko, da sem se odločila naredit en velik NASVETNI POVZETEK za vas.
Če ste bolj BIO:
Sistem - če ni eno, je drugo, če ni drugo, je tretje...in tako, dokler ne testirate vsega, kar imate v shrambi. Potem preklopite na naravne vire v obliki sonca ali dežja.

Če ste bolj BAZIČNI:
Namesto v shrambi, iščite v omari s čistili za dom. Poskusite najprej s tistimi za posodo, nadaljujte s tistimi za tla in pohištvo ter na koncu testirajte zvarke za straniščno školjko.

Če ste bolj SOFISTICIRANI:
Pojdite v trgovino in iščite na polici embalažo z napisom "odstranjevalec madežev".

NEUVRŠČENI:
Če se ne najdete v nobenem od zgoraj navedenih tipov, vašim izdelkom ne preostane drugega, kot da jim spremenite namembnost (neomejene možnosti) ali videz.

Sama živim s pravilom LAŽJE JE TEŽJE ali obratno, zato se z madeži ne znam boriti. Tako se definitivno uvrščam v zadnji tip gospodinjčnic in gospodinjčnikov.
Vzamem barvo, prepleskam in evo...madež zgine. Včasih tudi kaj na madež prišijem, če seveda le-ta ni prevelik, ker moje šiviljske sposobnosti niso razvite (ŠE).

Še sreča, da imam take mladičke, ki jih spremembe navdušujejo (če niso drastične). Oni so namreč največji proizvajalci madežev in porabniki tekstilnih barv.
S dragim samcem je drugačna zgodba...grem raje po nov kožuh.

 
  

A sem pozabila povedat, da smo še kar v svetu dinozavrov? 
  
Lutke iz barvnega papirja, obrobljene z vročim lepilo, da se lažje borijo s spretnimi otroškimi rokami.







petek, 19. februar 2010

Pita za okras

Ja, kaj bi lahko to bilo?
To sem se spraševala ves čas ustvarjanja.
Inspiriran s kuharskimi modelčki za pito, je nastal tale obesek za okoli vratu, mogoče okoli pasu ali roke...mogoče za na glavo, prišit na trak...hm?
 
Bom še videla, kako  mi bo najbolj zadišal.


Zaenkrat bo najbrž krasil omaro, dokler se ne odpravi na predpomladno razkazovanje. Mogoče prikliče pomlad. Če ne, pa vsaj  pomladno pito.

četrtek, 18. februar 2010

Vstaja dinozavrov

Konec je s pikapolonicami, mravljicami, hroščki in metuljčki. Zgodila se je vstaja. Vstaja dinozavrov.
Dinozavri za zajtrk, kosilo in večerjo. Pa za malico tudi.
Ker zdaj že cela družina ve skoraj vse o dinozavrih, je bilo treba zanje narediti tudi primeren življenjski prostor (ubogi revčki so do sedaj živeli v plastični embalaži, ki je s časom popustila pristiskom otroških rok in nog).
Hja, spet pogled k skladišču ostankov...aha, kartonasta embalaža bi bila primerna. Cca 30 x 40 cm bo dovolj za gibanje malih gumijstih bitij.

Pa sem naredila "umetnino": lepilo, papir, malo kamenčkov, vejic,cvetličarske gobe in jesenskih plodov, ki so bili neskončno veseli, da sem jih končno prestavila z balkonskega mraza na toplo.

 

Navdušenje...oh in sploh....
Toda čas je pokazal (in spretne otroške roke), da zadeva ni bila dobro zastavljena. Tudi sesalec se je pritoževal, ko je redno požiral kamenčke.
Tako je nastal nov načrt in dinozavri so bili za nekaj ur brezdomci. Niso se preveč pritoževali, ker so ves čas leteli po zraku, plezali po elementih in stanovali v hišici iz lego kock.
Nastal je nov domek. Bolj trden. Test je bil tak kot pri peki peciva: sneg iz beljakov je dovolj  čvrst, če ne  pade iz posode, ko le-to obrneš; torej iz naše posode ni nič ven padalo, zato je dobila certifikat- dober dom.

 

Pa so se dinozavri spotikali v travico in niso mogli teči zato sem šla spet  v obdelavo. Tlakovala sem tla z ustrezno količino lubja. Smešno se sliši...je pa resnično.
 
Zdaj je zadovoljen cel tim. Delavci, naročniki dela in prebivalci  dinonaselja.


Projekt je končan. Projektantki pa se porajajo nove ideje, kako bi tem starčkom zgradila še kak počivalnik ali klop, saj so vendar stari najmanj 65 milijonov let.
 

sreda, 17. februar 2010

(Po)pustne naloge

Na polju rožice cveto...



 na balkonu pa ptički pojo..


z neba nam sveti sonček zlat...


mislite, da je šemam uspelo zimo pregnat...?

sobota, 13. februar 2010

Krofi in valentinovo

Danes sem bila obdarovana z lepim rdečim predvalentinovim šopkom in seveda z Liso Wohnen & Dekorieren (mmm....večerno branje). Ker pa sem si ravno zadnjič kupila cvetličarsko gobo, sem morala zadevo preizkusit.


Šopek se je spremenil v drugačno namizno dekoracijo. Moj dragi pa ni preveč zameril.Samo, da je na vidnem mestu.

Seveda sem se morala nekako oddolžit in, ker sem bila zelo dobre volje, sem se podala v avanturo s pečenjem krofov. Kar bo pa bo. Prvič, pa upam, da ne zadnjič. Na netu sem našla en fajn recept, pa baje ne more spodletet.
Kaj mislite, mi je uspelo? Ja uspelo mi je enega poskusit,  ker jih je do večera že skoraj zmanjkalo.


Baje bomo še pekli.

Ptičja hišica po domače

Evo, če se nam mudi s ptičjo hišico, pogledamo po stanovanju in pomisliš, kaj bi lahko bilo uporabnega.... Aha, imamo nekaj prazne embalaže otroške hrane. Nahitro pobarvamo, če imamo več časa, dodamo še kak lep okras.

Jaz sem naredila nahitro in čisto nenatančno. Vem, da bi marsikdo naredil to dosti bolje.....je pa ideja, a ne?

Kar se pa ptičkov tiče. Upam, da so zadovoljni, čeprav imajo smešno žalosten  razgled, na sosedove dodelane ptičje hišice in zastavo, ki jih spominja, da so še vedno v isti državi.
Pa naj jim tekne!

petek, 12. februar 2010

Domek in hiška

Dom je lahko hišica. Vsaka hišica pa ne more bit dom.

   Če boš moja, bom jaz tvoj, zgradiva hiško si takoj.

Tudi jaz bi imela tako, ki bi bila moj dom. Saj ne, da sem brezdomka. Daleč od tega. Samo hišica je nekaj, kar še nimam (poleg jahte in predmetov podobnih velikosti in razsežnosti).
Najbrž bi bilo lepo sejati travico, postavljati glinene palčke (ki jih mimogrede ne morem videt), posaditi čisto svojo lipo (rajši vrbo žalujko, kljub žalostnemu imenu), delati potke iz kamenčkov in zalivati pet zeliščnih gredic in deset gredic sivke. Mmmmm, kako diši!!
Potem pa žagat, rezat, brusit, lomit, vezat, uvijat, ropotat...na svojem. Vriskat in piskat na svojem.
No, tako me vsake toliko časa odnese (z eno nogo praktično tam živim)...potem pa nazaj v realnost. Kot Dorothy - tlesk s petkami (tudi copati brez pete delujejo) in sem že nazaj med številkami, ki mi jasno povejo, da mi hiško lahko v tem trenutku "zrihta" le čarovnik iz Oza.

Kaj pa ptički, revčki, ki zdaj zmrzujejo v snegu. Prihaja njihov čas, čas ženitev, slavja in povišanega srčnega utripa. Tudi oni potrebujejo hišice, ali pač ne? Zadovoljni so in srečni drug z drugim, brez omejenih prostorov. Njihov dom je brezmejna pokrajina, ki se sama ureja in barva.Pohištvo raste iz zemlje in je unikatno. Hm?

Mogoče pa hrepenim po tem. Mogoče si želim le neskončnega prostora. Mogoče potrebujem samo naravo. Mogoče....
...bom raje še nekaj časa uživala v toplem stanovanju s svojima ptičkoma in ljubeznivim ptičjim samcem in nehala sanjarit o hiši, ker mi tukaj čisto nič ne manjka. Na balkonu bom pa lačnim pernatim zaljubljencem nastavila nekaj hrane - pa bo tudi vredu.

torek, 09. februar 2010

Teta Zinka

Ja, teta Zinka je bila tista, ki me je naučila uporabljat kljukasto palčko.Pokazala mi je nekaj fint. Stara sem bila najbrž deset. O jej! Od takrat je že kar nekaj kljukastih trenutkov in obkljukanih dogodivščin šlo mimo.

Pa sem spet zagledala v ropotarnici kljukasto palčko in se preizkusila v eksperimentiranju. Trakci, nitke, volna, žica, rafija, vezalke...še rezanci bi šli, če ne bi bili tako krhkega zdravja.

Malo naravnost, malo okrog, pa spet petkrat v isto luknjo in spet naprej, pa okrog...le kaj bo nastalo.Številke niso moja boljša stran, zato vedno pozabim vmes štet (nekaj takega kot pri taroku).

Tak je moj proces ustvarjanja. Nikoli točno ne vem, kaj bo nastalo. Zato so pa izdelki unikatni (hi,hi, tudi, če sta na prvi pogled 2 videti enaka, to zagotovo nista ).
Teta Zinka bi bila ponosna na svojo vajenko sploh, ko bi opazila, da sem kljukaste mojstrovine prilepila na tapetni papir.
Ja, če so pa tapete toliko ceneje, kot vsi tisti oh in sploh papirčki v papirnici in "meka" trgovinah. Pa še dolgo jih bom lahko uporabljala. Mogoče se enkrat oglasim pri teti Zinki in ji kaj tapetno prenovim. 











Related Posts with Thumbnails