Moja fotografija
Observer,searcher,collector,keeper,remaker and maker.Lover of different in things and people. Take time, look, borrow an idea, but please link back.Every idea on the photo and photography itselfe is work of only my imagination. Opazovalka,iskalka,nabiralka, shranjevalka,predelovalka in izdelovalka. Ljubiteljica drugačnosti v izdelkih in ljudeh. Vzemite si čas, preglejte, komentirajte,si kaj sposodite,avtorja in povezavo nazaj na moj blog pa naprej "suflirajte".Prosim, ne podpisujte se pod idejo,ki ni vaša. Ideje za izdelke in fotografije objavljene na tej strani so zrasle na mojem zelniku, torej so plod izključno moje domišljije.

petek, 12. marec 2010

Naravno, intuitivno


Zunaj je še vedno hladno in kupi umazanega snega še vedno trdo vstrajajo pri svojem. Nič ne kaže na drastično spremembo. Pa tako težko jo že čakam.


Je najbrž naravno, intuitivno, da ob prvem malo daljšem obdobju sonca iščem znanilce pomladi, da vsak dan merim zelene "zametke" listov in se optimistično odpravim na sprehod v lahkotnih oblačilih.
Neskončen optimizem.

V teh dnevih ga res potrebujem.Optimizem namreč.
Slišim in berem toliko negativnih stvari, da se na trenutke pogreznem v čisto sivino. Doživljam strah, se poistovetim s pesimizmom in sonce, ki je dopoldan na drugi strani zgradbe, mi ni v pomoč.Takšni deli dneva se vlečejo kot čreva. Zdijo se neskončni. Hvala bogu niso. Minejo in življenje gre normalno naprej.Sebi pa končno dopovem, da težave, ki jih imajo dugi, niso moje težave. A če želim pomagat, postanejo nehote moje. Vse čestitke psihologom, ki so sposobni tuje probleme  zaklenit v pisarno, ko končajo službo.
Danes bi imela creatissimo najbrž veliko dela z menoj, če bi prisostvovala eni njenih terapij.



Jaz nisem psiholog. Vsaj ne po izobrazbi in pomagati prijateljem s težavami  pride naravno, intuitivno.
Nekje piše: Ob tujih težavah, se naše zdijo majhne. Drži. Drži?


Ustvarjanje je še vedno moja sprostitev, ventil, izpušna cev.... Iskanje rešitev, preizkušanje, preverjanje. Zadnje čase v vejah, listih, cvetovih. Intuitivno, naravno?


Pa naj ne bo to pisanje prežeto le s težkim razmišljanjem o smislu tega in onega.
Naj vam pokažem, kako iz kupa meni zelo ljube sladkarije, zraste drevo.


Prazni papirčki se zvijejo v cvetove in veselo poganjajo z vejic (ki, mimogrede niso naravne zraščene, ampak vejice prilepljene na glavno osrednjo vejo) v upanju, da bo nekoč tam zraslo še kaj drugega.


Škatlica čokoladnih bonbonov mi je bila podarjena od mojega nadvse pozornega samca.
Temu, kar je nastalo iz ostankov, pa pravim poceni okras (čeprav je baje šopek naravnega cvetja v resnici cenejši od teh "Monšerijev").

3 komentarji:

  1. Vesela sem, da sem našla tvoj blog, ker je nekaj povsem novega in svežega. Ta tvoja raznolika drevesa in domače okrasje se mi zdi tako fantastično.

    Kar pa se tega zadnjega šopka tiče, pa čeprav naravnega dobiš morda ceneje, pa tvoj definitivno bolj dolgo traja :-)

    Tiste prve mini košarice pa so itak takoooo lušne.

    OdgovoriIzbriši
  2. "Gnezdeca" so zakon! Mi je sploh lepo videt, ko si že čisto pomladna!

    OdgovoriIzbriši
  3. Evo, Hrandica, tukaj sem! Prvo pomoč si že sama poiskala z ustvarjanjem, tako da mislim, da bo ta hud napad kmalu mimo. Tudi jaz poznam te občutke, čeprav jih s klienti uspešno rešujemo (so me dobesedno 'zdresirali' v Angliji, kako delati s klienti, da ne nosiš njihovih zgodb domov). Sam sebi pa si težje pomagaš, zato bi bilo fino, če bi vsakdo imel svojega 'terapevta' za krizne čase. Mogoče pa vsaj malo pomaga podpora blogo-bralcev, ustvarjalk, ki so pozitivno naravnane? Meni pomaga, vsaj malo. Tvoja cvetoča pomlad pa se že prebuja - o tem ni dvoma! In potem bo več sončka na naših obrazih in bomo cveteli kot tvoje cvetke na drevju! Lepo bo! :)

    OdgovoriIzbriši

Your comment is my feedback. Thank you for your visit.

Related Posts with Thumbnails