Voščilnice z drugega sveta/ Cards from other world


To, da se mi je življenje spremenilo, ko sem se vrnila iz tujine, mi ni potrebno posebej razlagat. A to, da se mi občasno zdi, kot da nisem iz tega planeta, kot da ne pašem "noter", kot da ne razumem tega sveta, pa je novo. Občutki se mi vse bolj pojavljajo. Ne da se jih znebit. Kar tu so, pa če se še tako trudim. Sprašujem se, premlevam, tuhtam. Čudim se medčloveškim odnosom, ki so vse bolj nečloveški, čudim se nestrpnosti, nerazumevanju, obračanju hrbta, metanju polen pod noge, neodobravanju. Žalosti me mnenje večine, ki sedi in ne naredi nič, žalosti me pogled na otroke, ki se vsakodnevno spreminjajo v zamorjene odrasle osebe, polne pritiskov in skrbi. Žalosti me sistem, ki se ne spremeni, čeprav se "spreminja". Hudo mi je zaradi resnic, ki so skrite ušesom in neresnic, ki se kažejo očem.

That my life has changed, when I came back from Germany, is nothing new. New to me are feelings like I'm not from this planet, like I don't fit in, like I don't understand. This feelings are becoming part of my everyday life. I'm often asking myself this and that. I wonder about relationships between people, cause they are becoming unhuman, I ask myself about unpations, not understanding, turning back on things...I'm sad becouse majority  sits  and doesn't do nothing, sad looking kids changing into bittered grownups, full of presure and preoccupation. I'm sad because of the sistem, that is changing constantly, but still doesn't change. 


Se vam je že zgodilo, da bi si pokrili ušesa, zatisnili oči in se enostavno skrili v mišjo luknjo? Se vam je zgodilo, da ste premogli toliko moči, da ste spregovorili o stvareh, ki vas motijo na glas? Ste preživeli trenutek resnice in postali močnejši? Ste seže  pogovarjali z drevesi, vetrom in oblaki?

Have you ever felt like hiding in mice hole and want to cover your ears and eyes? Have you had that strenght to speak out loud abot the things that bothered you? Have you lived through the moment of truth and become stronger? Have you ever spoken with trees, wind  or clouds?


Ste ste si kdaj postavili toliko vprašanj, kot jaz v tem času?

Have you had that many questions ever?


V tem času sem lahko vesela za eno sapico, ki piha v pravo smer, ko me veter nosi v napačno. Vesela sem za bilko, ki raste poleg mene in z menoj. Vesela sem za cvetove, ki se odpirajo z menoj, kljub mrazu.
Ja, včasih sem lahko tudi vesela .

In this time I'm grateful for a breeze, that blows in right direction, when wind takes me in the wrong. I'm gratefull for a spear that grows beside and with me. I'm happy for bloom that opens dispite of this winter cold.
Yes, I can be happy and gratefull, too.

Komentarji

  1. Ja, vse to se mi zdi občasno in se podobno kot ti sprašujem, kaj delam tukaj. Ampak hvala Bogu kmalu znova najdem svoje mesto in grem naprej. Prav te sapice in bilke so tiste, ki te bodo obdržale in pripeljale nazaj na pot. Želim ti, da se boš prav kmalu znova počutila domače in da bo okrog tebe več prijaznih in nasmejanih ljudi. Si pa naredila čisto posebne čestitke.

    OdgovoriIzbriši
  2. Čudovite in posebne zgledajo zelo natur. Ful dobri so "pečatki" na vrvici. To kar doživljaš ti, se občasno dogaja verjetno prav vsem, tudi meni. Zelo, zelo nemočni smo v tem norem svetu, kjer nas tok življenja nosi in nosi z vsemi slabostmi. Tok je premočan, da bi se mu posameznik lahko uprl oz. porabiš za to toliko energije in volje, da v nekem trenutku rečeš, da se ne greš več. Še sreča, da smo ljudje prilagodljiva bitja in najdemo izhod.
    Tudi sama sem že kar nekaj hodila po tujini in spoznala, kako drugače znajo in zmorejo ljudje živeti drugod, zato te razumem, da te grabi žalost in si predstavljam, da te zagrabi želja, da bi kar pobegnila in se skrila v kakšno mišjo luknjico.
    Upam, da tvoje razočaranje ne le ni prehudo in da boš čimprej našla vihar, ki piha v pravo smer.

    OdgovoriIzbriši
  3. Prekrasne čestitke. S druge strane, tako teške misli pune istine. Nadam se da će tvoje trenutne osjećaje ubrzo zamijeniti drugi, veseliji

    Lijep pozdrav :))

    OdgovoriIzbriši
  4. Žal mi je, da ti je bil povratek tako težek. Upam, da zapiha pravi veter, ki bo za vse prinesel prijaznešje čase. Čeprav se mi vedno bolj zdi, da bomo morali kar skupaj pihniti, če bomo hoteli kako spremembo.
    Čestitke pa so lepe, natur. Jih paše videt.

    OdgovoriIzbriši
  5. Nalijem čistega vina, kaj reakcija=šok, jeza ignoranca.... ja po tem vrstnem redu...

    Nalijem malo vina in veliko radenske (tri srca)
    ni jeze, postajam platonska, hinavka to reakcija je na prvo napisano...

    Postajamo platonski, "hinavski" zaradi tega ker si ne želimo konfliktov. Ker želimo svoj mir, pa je to rešitev... se osamljamo, pa smo ljudje kljub temu držuabna bitja....Ja to je naš vsakdanjih...s + in -.
    Sama vino sprejmem, preučim in če mi je dano nekaj kar sama nisem prej opazila poskušam popraviti. Sovražim pa satiro, sarkazem ljudi, zame so to ljudje brez hrbtenice, ljudje jeze in sovraštva in drugače en morejo živeti, če ne mečejo polen.Ja živimo v istem svetu.

    OdgovoriIzbriši
  6. Krasne čestitke, takšne tvoje in upam, da kmalu zapiha svež veter in prinese lepši čas - jaz sem večna optimistka :-)

    OdgovoriIzbriši
  7. Draga Hrendica, potpuno te razumijem...Stalno mi se dešava po povratku s putovanja da se osječam baš tako kao da sam s nekog drugog planeta...A mogu misliti kako je nekome ko je duže boravio negdje gdje sve funkcionira drugačije.Ja se nadam da ti vjetar puše u pozitivnom smjeru i da ćeš zahvaljujući tome raditi ovakve lijepe stvari...
    Ovi tvoji pečati-pahulje su mi prekrasni...
    Pusa

    OdgovoriIzbriši
  8. Čestitke su prekrasne!!!!
    I glavu gore, sutra je novi dan...
    Pozdrav.

    OdgovoriIzbriši
  9. Mnogo mi se dopadaju ove prirodne boje :))
    Osobe koje imaju svest o svetu u kjem živimo neminovno postavljaju ovakva pitanja sebi svakodnevno, i čini mi se da je jedini spas da svojim primerom i upornošću pokažemo da svet može da bude bolje mesto i za nas i za našu decu.Mislim da je društveni aktivizam pravi odgovor na ovakva pitanja :)), a ti to fantastično radiš kroz svoje fotografije koje uvek nose neku poruku i teraju čoveka da se zamisli nad raznim stvarima koje čine život u širem smislu :)).

    OdgovoriIzbriši
  10. Hm, poznane besede, poznana razmišljanja... Pri prehodih v tujino ali nazaj je bilo približno takole: najprej vse naj-naj-naj in prekrasno, potem obdobje, ko sem videla vse samo slabo, negativno in sem bila že na meji, da ostanem, ko sem to prebredla, pa se je vzpostavilo neko normalno stanje, z občasnimi vzponi in padci, ki pa niso bili tako drastični. Upam, da se pobereš. Držim pesti, če ne, te povabim na kakšen foto potep. Da zamenjaš okolje. Da se osredotočiš na pozitivno... Jaz sem se zavestno odločila, da se umaknem iz okolja, ki podira temelje in uničuje. Raje ustvarjam, raje se posvečam gradnji kot rušenju.
    Tvoje voščilnice izžarevajo toplino in domačnost, zato zaupam v to, da ti kmalu posije sonce. Drži se!

    OdgovoriIzbriši
  11. Ja, res se lahko samo sprašujemo v tem norem času, ampak treba je gledati naprej kljub vsemu in iti svojo pot, ker le tako se lahko počutimo bolje, da si sami iščemo srečo :-))
    Tvoje voščitke so res posebne, a hkrti zelo lepe!

    OdgovoriIzbriši
  12. Čestitke so nekaj posebnega. Čudovite so! Zelo so mi všeč.

    Ostalo napisano je pa tako zelo resnično, da sem tvoje misli z lahkoto poistovetila s svojimi. Ja, tako je. Včasih se mora človek precej potruditi, da razočaranje ni preveliko.

    Še dobro, da so v bližini tiste bilke, ki nam dajejo moč, da zmoremo skozi tista najtežja obdobja v življenju.

    Bodi lepo in še naprej ustvarjaj. Predvsem za svojo dušo! Ne obremenjuj pa se preveč z okolico. Čeprav vem, da je to veliko lažje reči, kot pa izvesti.

    Pozdravček! :*

    OdgovoriIzbriši
  13. Čestitke so prekrasne. Vsaka posebna, kot si posebna ti. Podobne misli pa večkrat prevevajo tudi mene. Takrat si rečem, da nisem jaz čudna, ampak svet okoli mene. Večkrat bi morali govoriti o tem. Vsi hlepimo po nečem boljšem svetu - ne v materialnem smislu, ampak duhovnem, v lepših medsebojnih odnosih, pa vendar dea večina ravno nasprotno. Skrbi za svojo rit in udobje - tudi če ob tem tepta dobre duše, ki delajo ta svet lepši in prijaznejši.
    Že če bi vsi samo živeli po načelu, da ne počnemo nič takega kar ne želimo, da drugi nam počnejo, bi bil ta svet mnogo, monogo prijaznejši. Pa žal ni tako.
    Še sreča za take ljudi, kot si ti.

    OdgovoriIzbriši
  14. Predstavljala sem si, da se ti je življenje ob ponovnem vstopu v službo postavilo na glavo, ne pa tudi, da je tako hudo. Vse kar lahko napišem je, bodi to kar si, ne pusti si, da te negativno misleči preveč dotolčejo. Želim ti vse dobro!
    Voščilnice so zelo lepe, čeprav niso klasične rdeče zelene. Si mi dala par idej za izdelavo.

    OdgovoriIzbriši
  15. Baš su ti prekrasne ove čestitke Hrandica, svaka je posebna i unikat! Jako lijepo!

    Pozdrav:)

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Your comment is my feedback. Thank you for your visit.

Priljubljene objave