Vesoljska zabava /Space party

No, pa smo prispeli tudi do letošnje zabave, tiste tradicionalne. 
Letošnja je visela na nitki še dan prej, saj zaradi močnih nalivov nismo uspeli priti do travnika. Pri polnem avtu priboljškov, tekočih in trdnih, smo tuhtali, kaj in kako letos. Odpovedati ali vztrajati in upati na suha tla in tapravo vreme. Čeprav je bila večina prepričana, da letos pa ne bo šlo skozi, smo se odločili, da se prepustimo in verjamemo v najboljše. Tako smo naredili in naredili smo prav.
Sonček in oblaki so se izmenjavali vse do sedme ure zvečer, potem so nam poslali plohico, a je bilo ravno toliko, da je šotorjenje letos odpadlo. Smo pa izpeljali vse ostalo. 24 otrok, skoraj štirideset odraslih, hrana pijača, torta in nekaj iger. Zaradi vprašljivosti vremena (vremensko napoved smo spremljali 14 dni, večkrat na dan), določenih stavari nisem mogla pripravit tako kot sem želela, nekaj sem jih pozabila tudi fotografirat, pa kljub vsemu...
Tukaj je nekaj izsečkov, kako smo razmočen travnik vesoljsko obarvali.

Za začetek so si otroci izdelali leteče krožnike s katerimi smo naredili tekmovanje meta (leta) v daljino. Krožnika in folijo so prinesli s seboj, saj je bilo tako zapisano v vabilu.

Folijo smo uporabili tudi za pokrivala. Pri oblikovanju le teh, so mi pomagale prijateljice. 

Tekmovali smo tudi v metanju (ne)znanih letečih predmetov (beri metanje obročev na količke) in podiranju vesoljcev (beri kegljev).

Medtem, ko so nekateri podirali vesoljce, so se drugi spreminjali v prava bitja v več očmi in posebnimi dodatki na obrazu, ki sem jih pritrdila s posebnim lepilom za kožo. Nekateri so želeli imeti več, drugi manj. Upoštevala sem želje otrok.

Na koncu so poiskali še skrite kroglice in zvezde, ki smo jih nameravali pobarvati, a nam je čas in vreme izmaknilo zaključni del.

 Za nogomet je pa le ostal čas, pa čeprav sem potem drgnila in prala tako oblačila in obuvala, kot noge. A pomembno je, da se imamo fino in mi smo se imeli.