Moja fotografija
Observer,searcher,collector,keeper,remaker and maker.Lover of different in things and people. Take time, look, borrow an idea, but please link back.Every idea on the photo and photography itselfe is work of only my imagination. Opazovalka,iskalka,nabiralka, shranjevalka,predelovalka in izdelovalka. Ljubiteljica drugačnosti v izdelkih in ljudeh. Vzemite si čas, preglejte, komentirajte,si kaj sposodite,avtorja in povezavo nazaj na moj blog pa naprej "suflirajte".Prosim, ne podpisujte se pod idejo,ki ni vaša. Ideje za izdelke in fotografije objavljene na tej strani so zrasle na mojem zelniku, torej so plod izključno moje domišljije.

ponedeljek, 11. marec 2013

Spominska knjiga in nagrada /Memorry book and an award


Spominske knjige so nekaj, kar imajo otroci zelo zelo radi. Občutek, ko pisan zvezek potuje iz rok v roke, ko vsak vanj doda košček sebe. Neprecenljivo. Zelo rada sprejmem spominsko knjigo in v njej na eni strani pustim svoj pečat.
Jaz še vedno hranim svojo, ki sicer navzven ne izgleda nič posebnega. Temno zelene trde platnice in konec. V notranjosti pa se skriva celo moje otroštvo, prijatelji, sošolci, učiteljice, sosedi...Neprecenljivo.
Tudi moji mladički jo radi listajo. Takrat je potrebna razlaga, hkrati pa se odpirajo spominski predalčki in ven priskačejo posebni občutki, smešni dogodki, stare podobe. 

Če vam ponudijo spominsko knjigo, jo vzemite v roke in popišite ali porišite eno stran. Lastniku bo veliko pomenilo, vi pa boste naredili dobro delo. 


Memory books are something that kids love very much. It's a priceless feeling, when this book travels from hand to hand and everyone leaves a part of him/her inside. I love memora books and I accept them gladely.
I still have miown. It's nothing speciall from outside but inside is whole my childhood, my friends, teachers, neighbours... Priceless. Even my youngones like to go through it. 
If anyone offers you a memory book, just take it and write or draw one page. It will mean a lot to an awner and you'll do a good work.



Trenutno se nahajam v času virusov, ki se preko maldičev valijo name. Spretno se borim in čas ležanja izkoriščam za tipkanje po računalniku. Včasih se vprašam, kaj se je zgodilo z blogom. Kaj se je zgodilo z obiskovalci, ki so tako pridno komentirali. Nam je vsem zmanjkalo časa? Kako žalostno, mar ne? Nekateri so pobegnili na Pinterest, drugi na Twiter ali Facebook. Blog, na katerem pa je še vedno treba napisati in oblikovati nekaj lepih stavkov, pa je postal že presežek. Škoda.  
Da ne bi bilo vse tako pozabljeno, so se me spomnile Špela iz Culinary journey by me, Metuljčica in Nataša ter mi poklonile tole nagradico, ki jo seveda z veseljem sprejmem in jo tudi delim naprej. Storite to tudi vi po teh pravilih, ki jih kopiram.

I'm in the time of viruses :( .  I'm fighting skilfully and I use time on the kauch for tiping on the computer. I ask miself, what happend to the blog. What happend to the visitors and comments? Are we all short with time? Haw sad is that. Someone is gone to Pinterest, someone to Twiter or Facebook and ther is not much word needed. 
And not to feel so forgoten :) , Špela from Culinary journey by me, Metuljčica  and Nataša   have remembered me and gave me this award.I accepted this award gladely and I'll share it with you. Here are rules how you could do the same.



Tukaj so moji izbranci (here is my choice):
Anja 
Špela
 Andreja
Nataša
Branka






Here is a little about what the award is all about:

This award was designed to be a blog award in the "pay it forward" fashion. Once you've been nominated, you award it to five blogs that you like that have fewer than 200 followers, to encourage new visitors to visit these blogs.


The rules for accepting this award are:

You need to thank the person who gave you the award and link back to their blog. Post the award onto your blog. Give the award to five bloggers who you appreciate that have fewer than 200 followers. Leave a comment on their blog letting them know that you have given them this awesome award!

Next you need to PAY IT FORWARD!



10 komentarjev:

  1. JA, spominske knjige so res bile neprecenljive in prav vse smo morali imeti v njem; "pečat" od vseh :-)) Lep spomin bo na tvoje srečnolonice!
    Hvala Ti za nagradico!

    OdgovoriIzbriši
  2. jojjj tvoje čarobne roke, super ustvarjanje... pri meni te čaka nagradica, pokukaj :) lepega sončka ti želim

    OdgovoriIzbriši
  3. Krasna slikica, jaz bi bila presrečna, če bi mi kdo tako lepo narisal v spominsko knjigo. Svojo še vedno hranim, vendar je že dolgo nisem pogledala, hvala ker si me spomnila nanjo.

    OdgovoriIzbriši
  4. Spominske knjige jaaaa, kako so krožile sme in tja in še krožijo. Mhmh nisme pozabila na najin projekt, veš ;-)Objem poln zdravja ti pošiljam!

    OdgovoriIzbriši
  5. Spominske knjige so res nekaj posebnega in krasen spomin in ti si še posebni pečat pustila v tej. Zelo lepo. Kar pa se bloganja tiče, pa mislim da ga pri meni nikoli ne bo nadomestil FB ali kakšna druga podobna zadeva. FB je zame še vedno nujno zlo :))

    OdgovoriIzbriši
  6. Spominske knjige so res krasne za prelistat. Jaz hranim še tisto od moje mame in je že malo orumenela. Drugače se pa strinjam z Vladuško, da se Facebook ne more primerjati z bloganjem in je tudi zame nujno zlo. Poleg tega se mi zdi, da mi ruši besedni zaklad, saj ne počnem nič drugega kot šprintam za FB objavami in lajkam.

    OdgovoriIzbriši
  7. Ja, res je: spominske knjige so res nekaj posebnega. Se mi zdi, da jih je zadnje čase malo manj in bi bilo dobro spet začeti ta prijetni običaj.

    OdgovoriIzbriši
  8. Spominske knjigo imam tudi sama - tudi takšno zeleno, na zunaj nič posebnega. Jo pa še danes rada prelistam in spomini res kar privrejo na dan.

    OdgovoriIzbriši
  9. Sploh nisem vedela, da so spominske knjige še aktualne - se vidi, da nimam otrok. Ko je meni mami kupila mojo in so potem postopoma listi postajali porisani , joj, neprecenljivo. Še vedno jo imam - bele s punčko s skodranimi lasmi. :)
    Držom pesti za uspešen boj proti vsem virusom.

    OdgovoriIzbriši
  10. Spomenare smo imali svi... neki su se samo potpisali, srugi su ga nosili doma i nešto nacrtali, napisali kakav stih... bila je to lijepa, opipljiva uspomena na jedno vrijeme.

    OdgovoriIzbriši

Your comment is my feedback. Thank you for your visit.

Related Posts with Thumbnails