Würzburg - severna Bavarska (Northern Bayern)
Severna Bavarska oz. Spodnja Frankovska.
Mesto leži ob reki Main in je eno najmlajših nemških mest. Šteje 130.000 prebivalcev, nemška država pa ga je okronala z nazivom otrokom in družinam prijazno mesto.
Ker je mesto od našega trenutnega prebivališča oddaljeno samo dobro uro, smo namenili sončno soboto ogledat en njegov del. Utrdbo Marienberg. Najbolj izstopajoča znamenitost mesta, ki privablja s svojimi mogočnimi stolpi.
Ker so pri nas zadnje čase aktualni vitezi in graščaki, se nam je ta utrdba zdela dobra izbira za sobotni izlet.
Tukaj je nekaj utrinkov, ki jih je uspel uloviti moj objektiv.
Pa še nekaj drobtinic za v moj dušni piskrček.
In še pogled skozi 1x1cm odprtinico mreže v čez 100 m globok vodnjak.
Ko je postalo še bolj zanimivo, se je foaparat strogo uprl in ni dal od sebe niti prijaznega mežika lučke. Uf!
Mogoče zato, ker je pred tem po grajskem dvorišču z njim eksperimentiral moj mladiček in ne vede iz njega iztiskal zadnje atome moči.
Takrat je nastala tudi ta umetniška fotografija:
Tako bo lahko mami menjaval obraze oz. glave, če se bo kdaj v prihodnosti pokazala želja po tem :).
Na krasnih muzejskih vratih smo po foto "sešnu" zagledali napis Razstava starih otroških prevoznih sredstev (vozički, kolesa, skiroji, sani...) in zvenelo je kot prijazno vabilo v muzejski hram. Tudi dve in 4 leta stara mladička se nista upirala.
Pa smo šli na prvi družinski muzejski obisk. Žal nimam nobenih fotografij, ki bi dokazovale resničnost tega dogajanja. Vam pa povem samo, da smo bili muzejskih prostorih celo uro. Takoj na začetku so mladička prevzele ogromne slike Jezusovega križevega pota, krvavi obrazi, speči menihi in grdi pogledi. In potem je mama razlagala in razlagala in iskala zgodbe in zgodbice, da bi ublažila izgled slike. Ni enostavno razložiti otroku, zakaj slikar pretirava v prikazovanju dogodkov in kako je slika odvisna od videnja in odnosov slikarja do dogodkov. Del mene je hotel, ustaviti val mladičkovih vprašanj, drugi del pa je občudoval njegovo radovednost in zanimanje. Mamin sin :))).
Skoraj na koncu smo prispeli tudi do vitezov in oklepov težkih 15 kg. Uauuu! Prava poslastica za našega mladiča.
Potem pa seveda še mala razstavica, zaradi katere smo sploh vstopili v muzej. Vozila za otroke. Res odlična zbirka in paša za otroške oči.
In kje je bila ves ta čas naša dvoletna mladička. Ja, preganjala se je po neskončnih grajskih hodniki, dvakrat prehodila stopnice, ki so najboljši doprinos vsakega izleta in se cartala pri hišnem samcu.
Neverjetno, koliko je otrok zmožen posrkati v enem popoldnevu.
Načrtujemo še en izlet v to mesto, ker si želimovideti še center mesta z Rezidenčno palačo, ki je pod okriljem UNESCA in njen čudovit vrt.
Nekaj fotografij sem si sposodila na strani http://www.mainfraenkisches-museum.de in na http://www.wuerzburg.de.
Mesto leži ob reki Main in je eno najmlajših nemških mest. Šteje 130.000 prebivalcev, nemška država pa ga je okronala z nazivom otrokom in družinam prijazno mesto.
Ker je mesto od našega trenutnega prebivališča oddaljeno samo dobro uro, smo namenili sončno soboto ogledat en njegov del. Utrdbo Marienberg. Najbolj izstopajoča znamenitost mesta, ki privablja s svojimi mogočnimi stolpi.
Ker so pri nas zadnje čase aktualni vitezi in graščaki, se nam je ta utrdba zdela dobra izbira za sobotni izlet.
Tukaj je nekaj utrinkov, ki jih je uspel uloviti moj objektiv.
Pa še nekaj drobtinic za v moj dušni piskrček.
In še pogled skozi 1x1cm odprtinico mreže v čez 100 m globok vodnjak.
Ko je postalo še bolj zanimivo, se je foaparat strogo uprl in ni dal od sebe niti prijaznega mežika lučke. Uf!
Mogoče zato, ker je pred tem po grajskem dvorišču z njim eksperimentiral moj mladiček in ne vede iz njega iztiskal zadnje atome moči.
Takrat je nastala tudi ta umetniška fotografija:
Tako bo lahko mami menjaval obraze oz. glave, če se bo kdaj v prihodnosti pokazala želja po tem :).
Na krasnih muzejskih vratih smo po foto "sešnu" zagledali napis Razstava starih otroških prevoznih sredstev (vozički, kolesa, skiroji, sani...) in zvenelo je kot prijazno vabilo v muzejski hram. Tudi dve in 4 leta stara mladička se nista upirala.
Pa smo šli na prvi družinski muzejski obisk. Žal nimam nobenih fotografij, ki bi dokazovale resničnost tega dogajanja. Vam pa povem samo, da smo bili muzejskih prostorih celo uro. Takoj na začetku so mladička prevzele ogromne slike Jezusovega križevega pota, krvavi obrazi, speči menihi in grdi pogledi. In potem je mama razlagala in razlagala in iskala zgodbe in zgodbice, da bi ublažila izgled slike. Ni enostavno razložiti otroku, zakaj slikar pretirava v prikazovanju dogodkov in kako je slika odvisna od videnja in odnosov slikarja do dogodkov. Del mene je hotel, ustaviti val mladičkovih vprašanj, drugi del pa je občudoval njegovo radovednost in zanimanje. Mamin sin :))).
Skoraj na koncu smo prispeli tudi do vitezov in oklepov težkih 15 kg. Uauuu! Prava poslastica za našega mladiča.
Potem pa seveda še mala razstavica, zaradi katere smo sploh vstopili v muzej. Vozila za otroke. Res odlična zbirka in paša za otroške oči.
In kje je bila ves ta čas naša dvoletna mladička. Ja, preganjala se je po neskončnih grajskih hodniki, dvakrat prehodila stopnice, ki so najboljši doprinos vsakega izleta in se cartala pri hišnem samcu.
Neverjetno, koliko je otrok zmožen posrkati v enem popoldnevu.
Načrtujemo še en izlet v to mesto, ker si želimovideti še center mesta z Rezidenčno palačo, ki je pod okriljem UNESCA in njen čudovit vrt.
Nekaj fotografij sem si sposodila na strani http://www.mainfraenkisches-museum.de in na http://www.wuerzburg.de.
Ovaj me tvoj post podsjetio na djetinjstvo i posjet dvorcu Ludwizburg, dan danas se živo sjećam većine detalja... Prelijep izled i za odresle i za djecu:))
OdgovoriIzbrišiO, tudi jaz sem bila že tam :)!
OdgovoriIzbrišiTvojim dušnim drobtinicam sem takoj nasedla - so čisto po mojem okusu, vidim pa, da mladički tudi že pridno stopajo po maminih stopinjah. Že po fotografijah se vidi, da ste uživali!
Fin, sončen izlet ste si privoščili! :)
Putting it on the list of places to see! Lovely photos.
OdgovoriIzbrišiČudovite fotografije. Enkraten dan si nam pokazala. Včasih kar pozabim, da se da iz mesta potegniti en kup sladkorčkov. Samo videti jih moraš.
OdgovoriIzbrišiPrekrasno, jako dobro si sve opisala i dobre fotke napravila, odlično
OdgovoriIzbrišiSuper predstavitev vašega izleta ter obiska muzeja. Včasih je res čisto malo potrebno, da so vsi srečni. Vse skupaj pa si za boljšo predstavo nam, opremila še s super fotkami. Me je zamikalo, da bi šla tud jest v živo pogledat tole mesto.
OdgovoriIzbrišiTukaj pa seeeem biiilaaaa! In res je čudovito mesto, mene je povsem očaralo. Pred nekaj leti je moja prijateljica, poročena z ameriškim vojakom, živela z njim v ameriški bazi v Nemčiji, odaljeni po moje tudi kakšno slabo uro od Wurzburga. Ko smo jo obiskale, smo si privoščile tudi eno-dnevni izlet v to prečudovito mesto. Prekrasne fotke so ti uspele in si mi prav povrnila spomine z njimi :)))
OdgovoriIzbrišiPrekrasen zapis in fotografije, Sploh tiste "tvoje" so tako nostalgične....
OdgovoriIzbrišiJeeee, fotkiceee!!! :) Zanimivi detajli, druga mi je pa naj. Lep razgled na mesto.
OdgovoriIzbrišiŠe veliko takšnih čudovitih dni ti želim, saj imamo potem tudi mi potem nekaj od tega! Zelo lepe fotke, drobtinice pa niso samo za v tvoj piskerček!
OdgovoriIzbrišiPrekrasne fotografije Hrandica!
OdgovoriIzbrišiKiss.
My home! Beautiful pictures.
OdgovoriIzbriši