Božični čas/ Christmas time

Leto, mesec naokrog, čas gre mimo, kot bi mignil. Malo se zasučem okrog, naredim to in ono in že je konec leta.

Nikoli ne moremo počakati na zadnje dni pred božičem. Počakamo, da mine miklavževanje, pa mladičkin rojstni dan in praznovanje, potem pa počasi začnemo vleči škatle s podstrešja. To je preprosto najboljši del in takrat imam res občutek, da so prazniki blizu. Dnevna soba je polna škatel in škatlic z okraski, po tleh je se svetlikajo umetne zelene iglice z naše 180 metrov visoke jelke. Spomnim se še,  kako je bilo, ko smo jo pripeljali iz sosednje Avstrije. V trgovino, mislim, da je bil Obi, sem stopila po neko malenkos. Naš hišni samec me je z mladičkom čakal v avtu. Iz trgovine sem se vrnila z meter in osemdeset centimetrov veliko smreko oziroma jelko in dobila pogled, ki je šel skozi mene in so ga gotovo čutili tudi tisti, ki so hodili za menoj.Tako se je vsaj zdelo. Skratka, jelko je bilo treba nekako spraviti v avto in naš mladiček je bil še res mini, ker sva ga vozila v jajčki. Bil je velik podvig in rečem vam samo to, da sem celo pot do doma stiskala pesti, da nas ne bi kje ustavila policija.

Ker stanujem v bloku, mi na poti do stanovanja pot prekrižajo različne vonjave iz sosednjih stanovanj. V zadnjem času predvsem sladke vonjave po potici, pecivu in piškotih. Poseben občutek je, predstavljati si, kako na drugi strani vrat poskočna gospodinja valja in reže in oblkuje z modelčki, ob tem pa posluša neko radijsko postajo, kjer vrtijo božično glasbo in se grejo dobrodelnost.

Praznični čas res prinese veliko lepega, prinese pa tudi čas za razmislek o slabem. Prav je. Tako imamo vsaj možnost popraviti ali izbrisati, kar nas teži in narediti dober načrt za lepšo prihodost. Pomembno je začeti pri sebi, če hočemo, da se spremeni tudi svet okoli nas. 

Ja res je poseben ta praznični čas.