Moja fotografija
Observer,searcher,collector,keeper,remaker and maker.Lover of different in things and people. Take time, look, borrow an idea, but please link back.Every idea on the photo and photography itselfe is work of only my imagination. Opazovalka,iskalka,nabiralka, shranjevalka,predelovalka in izdelovalka. Ljubiteljica drugačnosti v izdelkih in ljudeh. Vzemite si čas, preglejte, komentirajte,si kaj sposodite,avtorja in povezavo nazaj na moj blog pa naprej "suflirajte".Prosim, ne podpisujte se pod idejo,ki ni vaša. Ideje za izdelke in fotografije objavljene na tej strani so zrasle na mojem zelniku, torej so plod izključno moje domišljije.

ponedeljek, 14. oktober 2013

Jesenski slalom / Slalom in the fall

Joj, prejoj, kako sem preskočila tale blogec. Kar ušla mi je beseda v tem kotičku, kot mi uhaja čas zadnje tedne. 
Ampak nisem še pozabila in to največ šteje, mar ne? 
Naj pomislim,  kaj se je dogajalo. Šolsko leto se je začelo. Na novo smo zagnali kolesa, postrojili mladiče, samce in samice še nismo, ampak, to je itak utopija. Delo v izobraževanju je vsekakor najlepše v razredu, kjer komunikacija steče, kjer te razumejo in ti razumeš njih, kjer sprašujejo, so radovedni, jim žarijo oči, te spoštujejo, čakajo odgovore... ste dobili občutek, da uživam? Ja res uživam. A veste, ta pedagoški poklic ima vse preveč nujnega zla zraven. Odvečne papirologije, solate, ljudi, ki jih moraš prepričevat in poslušat, gore, ki jih moraš včasih premikat. Uf, ko bi se dalo spremenit. Boste rekli, da je tako v vseh poklicih. Ja, verjamem, da res. 


In kaj se mi je še dogajalo?
Usklajujem urnike, se grem šoferja za to in ono, vmes lovim inspiracijo za nove sličice, katerih osnutki čakajo na barve. Zadnja, ki je nastala in se že odpeljala k mladičku na drugo stran Slovenije, je na spodnji fotografiji.


Rada ustvarjam za mladičke, sploh tiste najmlajše, najmanjše. Tako lepi so, umirjeni in tako nedolžni, ko so njihove očke zaprte in ročice brezskrbno ležijo vsaka na svoji strani.

Med vsem, kar sem zgoraj naštela, se je odvijal tudi Cart, sejem unikatov v Celju, katerega članica sem, torej pomagam pri organizaciji. Še eno delo za možgančke, ročice in dušo. Najlepši del je tisti, ko se ljudje ustavijo in rečejo, uau, pa ko razstavljalci rečejo, da jim je lepo, da se počutijo prijetno, zaželjeno in dobrodošlo. Ja, vse to nam je pomembno, zato se za vsak sejem posebej potrudimo z osnovno nitjo, ki jo začutijo tudi ostali prosotni. Že res, da naša prijaznost ne prinese dobička in kupcev, a vsakdo si jo zasluži in energija rodi energijo. Če je prisotna v nas, jo je lažje trositi na druge, potem je prisotna povsod in sam sejem žari. To začutijo tudi mimoidoči in to je to. Počasi, z majhnimi koraki lahko dosežemo marsikaj.


Zdaj moram le še vso teoretično znanje prenesti na ostale ravni in plasti svojega vsakdanjika. :)) Oktober sem začela zumbastično. Upam, da mi južnoameriški ritmi dajo moč za slalom skozi jesen in zimo.


Kako pa vi preživljate te sivorjave dneve? Vozite slalom med tem in onim ali kar naravnost po začrtanih smernicah?Upam, da vam uspeva.

Objemček iz mojega brloga.D
 




Related Posts with Thumbnails