Moja fotografija
Observer,searcher,collector,keeper,remaker and maker.Lover of different in things and people. Take time, look, borrow an idea, but please link back.Every idea on the photo and photography itselfe is work of only my imagination. Opazovalka,iskalka,nabiralka, shranjevalka,predelovalka in izdelovalka. Ljubiteljica drugačnosti v izdelkih in ljudeh. Vzemite si čas, preglejte, komentirajte,si kaj sposodite,avtorja in povezavo nazaj na moj blog pa naprej "suflirajte".Prosim, ne podpisujte se pod idejo,ki ni vaša. Ideje za izdelke in fotografije objavljene na tej strani so zrasle na mojem zelniku, torej so plod izključno moje domišljije.

nedelja, 31. oktober 2010

Voščilkanje s kvačko

Še malo lanskoletnega voščilkanja s pomarančno inspiracijo :))




petek, 29. oktober 2010

Poslušati ali tudi reševati probleme?

Še vedno traja jesensko zimska euforija povsod okrog mene. Pa s tem ne mislim, da so moji domači kakorkoli euforično naravnani :). Haloween zabave, reklame, novoletni okraski na vsakem koraku, vogalu, oknu ali vratih. Že sama začenjam videvati duhece in občasno vidim mrežasto.:) Velikokrat pa si želim, da bi tudi slišala mrežasto. Saj me razumete. To je slišati napol, se delati, da ne slišiš oz kar preslišiš.

Neverjetno je, ko se pogovarjam s kolegico (definicija, ki paše med prijateljico in znanko) in mi razlaga svoje težave z družino, posebej z otroki (2 najstnika in en pod deset). V tistih trenutkih, ko začutim njeno stisko, mi po glavi rojijo besede, stavki, ki se oblikujejo v mišljenje in nasvete. Po neki ženski presoji sklepam, da smo ženske takšne: če začnemo razlagato o težavah, želimo, da nam tisti prislune, nas sliši, sodeluje v pogovoru (ne samo kima), komentira, nastavlja izhodišča za možne rešitve ipd. Ali se motim?! Naj me nekdo razsvetli!

Zadnje čase bi bilo bolje, da sem tiho in kimam (kot moški). Baje ne razumem, ker nimam treh otrok in moji otroci so še premajhni, da bi razumela, kako je ko se osamosvajajo in želijo bit neodvisni  in jaz drugače razmišljam in jaz trenutno ne hodim v službo in ne vem kako je če hodiš vsak drug dan v službo, hkrati pa moraš skrbet še za družino in.... uuuuuuuuuuu!!!

Vse skupaj je čisto preveč zame.
Hišni samec, je celo podal smešno idejo: Dajmo še mi imet tretjega otroka, da vidimo, če je res tako hudo.:)



Iz nekih drugih virov izhajajoč, imam baje dober občutek za poslušanje drugih in z veeeelikim veseljem psihološko razčlenim problem na prafaktorje. :) Iz svoje pedagoške izobrazbe tudi lahko veliko potegnem, pa s tem mislim predvsem na prakso. Otroci so dober primer na katerem se lahko veliko naučimo. Jaz sem se. Ne le v šoli. Tudi doma.

Otroci so svet zase, a kljub temu naš proizvod. Moramo jih pustiti, da se razvijajo v individualne osebke, a hkrati jih veliko naučiti, "omejiti" (pravice in dolžnosti), predvsem pa v vsakem trenutku pokazati in povedati kako jih imamo neizmerno radi. Govorim o čustvih, dotikih, bližini. Govorim o nalezljivem smehu, sreči in veselju.
Na veliko črtim kupovanje ljubezni in otrokovega časa z materialnimi dobrinami, s katerimi se zgublja bližina in rahlja pristnost med odraslimi in otroki.

Vse to vidim zdaj. Spremljam zgodbo o demokraciji vzgoje. Opazujem, kako ti določeni otroci hodijo po starših, ukazujejo, žalijo. Gledam, kako se starši še vedno niso zbudili iz workoholične kome in nikoli nimajo časa za otroke, kako je tisoč stvari pomembnejših od časa preživetega z otrokom...

Ko otroci odrstejo, je skoraj prepozno. Prepozno je za iskanje pristnosti, prepozno za spreminjanje navad, prepozno je za pritoževanje.



                               Ampak, to je samo moje skromno laično mnenje.

Imejte se radi, veliko se pogovarjajte in cartajte.
Lep vikend vsem.





četrtek, 28. oktober 2010

Photography in october

Lately I'm not so into looking for inspiration outside my home- family limits. I'm more into family, my children. I still can not live without my photomashine :), but I use it more for family captures, ruther than for my artistik soul feeding.
And still...
I found something for challenge myself :))
This photo is part of Fall chalenge.


We went out the other day, to the skate park. It was a great experience for our babies. So much fun to watch all this  big boys on skates trying to do something with their skates. They really tryed. :))



This is all from me for today.

Stay creative.






torek, 26. oktober 2010

PTIČJA HIŠICA


Prišel je čas, da začnemo hranit ptičke, da poskrbimo za njihove prazne trebuščke, jih preskrbimo za zimo.

V eni od nizkocenovnih trgovin sem naletela na tole leseno hišico ob kateri sem imela hiter brain storming.


To je fotografija embalaže, ki prikazuje originalno hišico, ker sem samo hišico pred obdelavo pozabila fotografirati. Ko sem imela enkrat čopič v rokah, se mi ga ni več dalo zamenjati za fotoaparat.:)

Hišica se mi je na koncu zdela tako romantična, da sem jo morala fotografirat kar v spalnici.



Potem pa je šla hišica na balkon, kjer so jo siničke obiskale že po nekaj minutah. le kako zavohajo hrano? :))


Več hand made izdelkov si lahko ob sredah ogledate tukaj.

Kaj pa vi? Ste že poskrbeli za ptičice?

Voščilkanje origami

Pa spet nekaj lanskega navdiha.

Mogoče dobi kdo kak preblisk.




P.S. Naj vas še obvestim o stanju z razglednicami. Firma v kateri sem jih naročila mi je sporočila veselo novico, da jih z veseljem natisnejo še enkrat na obeg straneh (če sama oblikujem zadnjo stran) in brez stroškov pošiljanja. Stroške tiska pa seveda zaračunajo...dvojno...za 2 strani. Puuh!!! :( 
To me spet vrača k iskanju štampiljke. Sicer sem že oblikovala osnutek za zadnjo stran razglednice in če ne najdem ustrezne štampilke....vam povem, da si jo bom dala kar naredit po svoji predlogi:)))
Tukaj se zahvaljujem Vladki, ki je tako pridno iskala štampiljke zame. A žal...
Želela bi takšno, brez kakšnih reklamnih napisov in podobnih besedil.
Če še ima kdo kakšen predlog, bom z veseljem prislunila (beri prebrala).

ponedeljek, 25. oktober 2010

Priprava na voščilkanje

Vas že prsti kaj srbijo? Že kličejo po papirčkih, barvah, štampilkah, svinčnikih, lepilih in po prav posebnem materialu, zaradi katerega bo vaša božično novoletna voščilnica prav posebna?

Tukaj, kjer živim, so se predpraznični nakupi že pričeli. Trgovine so na veliko, podolgem in počez napolnjene z bleščečim okrasjem, belimi, rdečimi, srebrnimi in zlatimi srčki, angelčki, kroglami in svetlečimi papirčki.

Včeraj je bila delovna nedelja za trgovine (ponavadi so vse zaprte). Ljudi se je trlo povsod. Veliki in majhni lokali so dobesedno pokali po šivih. Kupovalo se je vsesorte. Tudi praznično okrasje. Za trenutek sem imela občutek, da bo božič naslednji teden.

Zdaj so me uradno okužili s tem virusom, ki se ga nobena kreativna duša ne otepa.

Treba bo začeti z voščilnicami, če hočem imeti določeno količino pravočasno.

Ker so letošnje voščilnice v delu, vam jih še ne morem pokazat. Zato pa vam pokažem lanske oz. ene od lanskih.



Veselo voščilkanje!

nedelja, 24. oktober 2010

TODAY'S FLOWERS




I love flowers. Especially if they are brouhgt to me for no special occation. Usually I got roses, gerberas...I love meadow flowers (or how are called).
This time I got this one on the photo. I don't know how are they called, but reminde me of lilys. They are so pretty and speciall I had to photograph them.


Like them?



 Have a great week start.



 

petek, 22. oktober 2010

Dogodivščine (What I was up to)

Po včerajšnjem nestrpnem pričakovanju snega sem ostala praznih rok (oz. praznega očesa). Bil je tako daleč, da ga moje oko, kljub očalom na nosu, ni zaznalo. Šmrk!
Bom morala še malo počakat. Diši pa že po njem. Mraz tako zareže, da nos hitro umaknem na toplo (preden se spremeni v rdečo jagodo :)

Yesterday I was unpatiently waiting for snow. But it was so far away that my eyes and glasses couldn't see it. It smells like snow and it's cold and  freezing. It's beter to put my nose back inside before it turns into red strawberry :)



In zdaj k preteklim dogodivščinam  faktografsko.

- Končno sem naročila povečave svojih fotografij v velikosti 60 x 45 cm, ena na plati in ena na svileno matiranem posterpapirju in moram priznat, da sem bila zelo vzhičena, ko sem odvijala vse tiste kartone in tulce. Fotografije mi niso najbolje uspele (smešno, a ne :)), so pa izdelki v živo toliko boljši:)



- Oblikovala sem razglednice kraja in dala v tisk. Ko mi je poštar prinesel paket 500 razglednic, sem ugotovila, da nimajo potiskane zadnje strani (prostor za znamko, naslov...). Katastrofa!! Kaj mi bodo lepe fotografije kraja in delov kraja, dimenzije klasične razglednice, ki imajo zadnjo stran belo? Pa sem se domislila štampiljke POSTCARD. Hja, in je razprodana in ne vedo, kdaj spet dobijo zalogo in...skratka slepa ulica. Ve kdo od vas, kje se da takšna štampiljka dobit??
Potem sem seveda tiskarni napisala mail (nesramno prijazen :)  ). Ponudili so mi  možnost potiska zadnje strani brez stroškov pošiljanja, a si moram sama oblikovat zadnjo stran. Mislim...haloo! Kako nekdo tiska razglednice, ne da bi imel šablono za razglednico. Neverjetno! In zdaj moram razmislit, kaj se mi bolj splača.


- Čudim se nemškim sosedom, ki so tako neverjetno neprilagodljivi. V naši zgradbi je 5 stanovanj. Naš neposreden sosed v nadstropju je zdravnik, katerega inteligenca in razgledanost sta daleč pod nivojem povprečnega človeka. Če vam samo za ilustracijo namignem: Lansko zimo smo imeli še voziček, ker je bila naša vozička komaj leto stara. Da ne bi voziček dvakrat ali trikrat na dan vlekla na drugo nadstropje smo ga pustili pri stopnišču v pritličji. Soseda (ki mimogrede stanuje v 2. nadstropju) je totako motilo, da ni prišel potrkat in izlit svoje pripombe, ampak je privlekel svoje 4 zimske(ali letne-ne vem več) gume in jih zložil zaven našega vozička. Naj še dodam, da so bile gume tam do aprila. Zdaj vas pa vprašam, če je to normalno? Poleg tega ima vsakodnevno, torej stalno razstavo svojih in dekliških čevljev po celem hodniku, ki je velik cca.4 kvadrate, zraven pa še postavljeno omarico za čevlje (sem omenila, da je to vse na hodniku?!).Včasih moramo prestopiti njegovo zbirko čevljev, da pridemo do svojih vrat. Uf! Čevlji po njegovem presvetlem izobraženem mnenju ne sodijo v stanovanje, ker so preveč umazani.
Zdaj, ko smo v pritlično stanovanje dobili nove sosede podnajemnike (to je tukaj zelo popularno), klicari lastnike stanovanja, češ da ga moti,  ker kadijo na terasi in se mu kadi v drugo nadstropje in vse smrdi in mora imet okna zaprta in....ooooooooooo..............
Naj vas seznanim še s tem, da ima vsako stanovanje svojo kanto za smeti. Kadar je kanta polna, pač daš svoje smeti v drugo kanto. Tako so nam naročili (tisti "normalni"). Sicer se smeti strogo ločujejo v različne vrečke, tako da gre v kanto samo tisto, kar ne paše med BIO, med PLASTIKO, PLOČEVINO, STEKLO in PAPIR. Torej ostane zelo malo, pa kljub temu. Ljudje so se sposobni skregat zaradi smeti in tujo vrečko potegnit iz svoje kante in jo postavit poleg kante, na na dan, ko odvažajo smeti (kljub temu, da je potem njihova kanta na pol prazna).
Tudi pod nami stanujejo skrajno čudni sosedi, ki spremljajo vsak korak okrog in v stavbi, vsako spremembo primerno komentirajo. Seveda nikoli v obraz. Raje kličejo lastnike stanovanj. Tukaj se pač tako dela. "bog ne daj", da je nekaj drugače, tudi, če je boljše. To pač ni sprejemljivo.

Skratka en kup pravil, ki se jih nihče ne drži. Radi pa njimi pomahajo pred nosom.

Zdaj, ko sem zlila svojo dušo in podal hipotezo o povezavi med izobrazbo in "inteligenco", vam še na hitro pokažem neše otroško ustvarjanje s kostanji.
Viseče okensko okrasje.




Zdaj pa hitim k novim kuharskim podvigom, ki se vedno začnejo s stavkom: Kaj bomo pa danes kuhali?

Imejte lep vikend, zakurite svoja ognjišča in se stisnite s svojimi najdražjimi. Zima je blizu.

For all of you englesh speaking readers: I'm sorry that I couldn't translate everything I wrote in englesh. It was just too much for me. I wrote my soul out :))  Hope Google traslator will do OK this time.


I wish you all beautiful weekend. Make fire in fireplace and be with your loveones. Winter is getting closer.


četrtek, 21. oktober 2010

Letter G & more

GENUINE - reminds me of everything that my Grandmother did in the kitchen. This sweet, njami things...
Oldfashion way.


GIFT - No, I don't have that many children (we have 2 and they are a gift), but we need so many of this things  (do you know, what this is? :)


    
GENTLE



                      GOLDEN


                      GROUND



This photo goes for "Life and death" photo challenge and Sepia scenes.


 


I have still so much to do and so many thing that I want to tell you about, but for now I'll just live you to my photos. Maybe next time on next post I tell you more what I have been up to, what's new in slovenian life in Germany and some other stuff.
Today I just have to wait for snow :))). It's supose to come today. I must be ready :)))



Thaks every one of you who is living comments on my photos and other work. You are my motivation, when I'm stuck.
That makes me work even harder and makes me smile every day.

Enjoy life.

ponedeljek, 11. oktober 2010

Scavenger hunt - photo challenge

This is my contribution to Scavenger hunt. If you want to know more about this foto challenge, go here.
 
PINK



BOOKS




FALL COLORS  (This one goes also for latter challenge- latter F)


LEAF (I found more of them  :)))



ORANGE



Hope you'll all like it.
               


petek, 08. oktober 2010

Preprosta dekliška voščilnica / Simple girly card


Voščilnica, ki jo lahko izdelajo tudi otroci.
Za izdelavo potrebujete le lepenko poljubne barve, ostanke blaga in nekaj perlic.

Preprosto in poceni!:)
Ta stavek je namenjen predvsem šolam in vrtcem, kjer se vedno "špara" na materialu!

Lahko bi jo uporabili tudi za voščilnico ob materinskem dnevu ali kakšnem drugem ženskem prazniku.
Pa nočem s tem reči, da moški niso za rože. Seveda so! Le v teh kombinacijah jih trenutno ne vidi moje oko.:))


Imejte prekrasen jesenski vikend in ostanite v cvetju.

Related Posts with Thumbnails