Moja fotografija
Observer,searcher,collector,keeper,remaker and maker.Lover of different in things and people. Take time, look, borrow an idea, but please link back.Every idea on the photo and photography itselfe is work of only my imagination. Opazovalka,iskalka,nabiralka, shranjevalka,predelovalka in izdelovalka. Ljubiteljica drugačnosti v izdelkih in ljudeh. Vzemite si čas, preglejte, komentirajte,si kaj sposodite,avtorja in povezavo nazaj na moj blog pa naprej "suflirajte".Prosim, ne podpisujte se pod idejo,ki ni vaša. Ideje za izdelke in fotografije objavljene na tej strani so zrasle na mojem zelniku, torej so plod izključno moje domišljije.

sreda, 30. junij 2010

Žuže za voščilo

Ne morem si pomagat a bibe, žuže ali kako jim že pravite, so mi zlezle pod kožo in jih vedno povezujem z otroki. Prosto leteča, nič hudega sluteča, a vseeno krhka in v nevarnosti na vsakem koraku.

Tako dolgo jih bom proučevala, da bom nekoč, ko bom velika, znala naslikat krasne ilustracije z njimi.:)))))) (hkrati se bom še straha pred njimi znebila).
Zaenkrat, pa ... 
Tudi takšne na voščilnicah lahko koga razveselijo. Za ta pridne Pridnelica čebelica (sl. zgoraj), za sladkosnede pa Sladkosa osa.

torek, 29. junij 2010

Sonček in pikniki


Sončno vreme prinese tudi veliko željo po počitnicah, dopustu, odmoru, namakanju, odklopu.
Ker nič od naštetega še ne bom občutila še kak mesec, pridejo v poštev pikniki. Taki, ko malo počvekaš in za uro ali dve pozabiš na vsakdan. Pikniki, ko diši po lesu (ponavadi oglju ali plinu :)  ), pečenju in domači pijači. Okoli glave brnijo čebele, čmrlji in lačne muhe.
Jp...takšni pikniki so tudi v Nemčiji. Seveda. Osnova je enaka - peči, jesti, piti, čvekati in se z otroki preganjati bos po travi - sistem pa popolnoma drugačen.

Do zdaj sem poznala te vrste piknikov:

1. DRUŽINSKE- družina se zbere, ata ali sin pečeta, ob steklenici piva in resni debati o mesu; ženske režejo zelenjavo, skačejo s praznimi posodami od mize do žara in nazaj, vmes pa utegnejo še opravljat sosede in obdelat nove informacije; pribor in krožniki so vedno na voljo.

2.PRIJATELJSKE-

   a) OB ROJSTNIH DNEVIH : s seboj prineseš darilce ali nekaj v znak pozornosti ali nekaj kar tako za hec, pokažejo ti kje so hrana in pijača (ponavadi je vse na mizi), prostovoljec peče meso in bučke (prijazno je, če si ga "an" vzameš); s časom moške potegne neka magnetna sila v krog, ki je nerazdružljiv (razen, če je steklenica prazna), ženske pa lovijo otroke, jejo pecivo in seveda obdelujejo in izmenjujejo informacije o drugih ženskah; pribor in krožniki so na voljo.

b) KAR TAKO : to so pikniki, za katere se dogovoriš zjutraj, ko prvi žarek posveti, druženje se začne malo pred poldne, stroški piknika se razdelijo (razen, če se porabljajo stare zaloge), delo s pripravo se razdeli; mojster peke se sam prostovoljno javi; ponavadi obsega  šestih odraslih oseb, ki križno debatirajo in se po napolnjenih trebuhih zleknejo v ležalnike (če obstajajo) ali na travo; pribor in krožniki so na voljo, če je piknik na posameznikovem vikendu;  če je na neutralnem področju, zadolžena oseba prinese plastično ali papirnato varijanto za vse.

NOVO:

3. SPOZNAVNI PIKNIK- z ljudmi, ki jih še ne poznaš dobro in te zato povabijo na piknik; s seboj prineseš, kar boš jedel in si to sam tudi spečeš (če ne, si lačen), pijačo dobiš na kraju piknika (če se ne spomniš nemških besed za kozarec,vino, pivo, sok in prosim, ostaneš žejen ali pa utrujen od razlaganja); velikokokrat moraš s seboj prinesti svoj pribor, krožnik in kozarec, da gostitelju olajšaš delo s pripravljanjem, pospravljanjem in umivanjem; Križno in krožno debatiranje je oteženo zaradi jezikovnih barier; domov greš utrujen in izčrpan od iskanja ustreznih besed in z ostanki "svoje" hrane, ki je nisi uspel pojesti.

Komaj čakam naslednji piknik, na katerega bom vzela slovensko-nemški slovar, hkrati pa upala, da jim ni nerodno govoriti angleško.

Poznate še vi kakšno posebno različico piknika? Kakšne fajne izkušnje?

Lepo se imejte in izkoristite sonček.

ponedeljek, 28. junij 2010

Nemško nebo

Razgled, zaradi katerega se splača imeti balkon na zahodu. :))



Lep začetek tedna vsem.

četrtek, 24. junij 2010

Življenje v okvirju


Ko sem priskakljala do tridesetega, se je zdelo normalno življenje v okvirju. Okvirju domačega kraja, znanih obrazov, trgovin, v katerih se mi že, ko vstopim nasmejejo, ker me poznajo, v okvirju osvojenih lokalov, raziskanih kotičkov narave in zavojih domače ceste.
V tem okvirju naj bi se nekako odvijalo moje življenje. Tako sem predvidevala, tako je kazalo.
Potem je nastopila sprememba...možnost spremembe...tisoč vprašanj, bojev samim s seboj. Kaj je prav in kaj ni, kaj je dobro in kaj ni. Za koga je dobro in... kaj je z okvirji. Živeti tako, kot je začrtano, tako kot že teče, se odvija in ni tako slabo, ali pogledati izven okvirja, postaviti vse na glavo in poskusiti srečo?
Nadaljevanje že veste.
Izbrala sem spremembo, družino, ki brez enega člana ne bi več obstajala. Nisem zamenjala okvirjev, čeprav se je sprva tako zdelo. Drug kraj, neznani obrazi, tuje trgovine, hladna narava in ograje ,zaradi katerih ne dosežeš sosedove duše. Krog v svetu kvadratov.
Zdaj, po enem letu vem, da se je okvir le povečal, obzorje se je razširilo in jaz imam še vedno svojo družino zardi katere sem neizmerno srečna.
Krog lahko postane oval, oglišča kvadratov pa so vse bolj topa. Vse je za nekaj dobro.

sreda, 23. junij 2010

Poletje na balkonu


Ja, če ga ne čutim v sebi, ne vidim na nebu in ne slišim v školjki, ga vsaj voham na svojem balkonu.

Samo za intermezzo -tole pišem obuta v volnene nogavice in v flis jakno... kako dolgo še..?

Če zebe še koga, naj ga tale slikica pogreje. Upam :))

ponedeljek, 21. junij 2010

Tabla NE POZABI

Že dolgo sem gledala naš hladilnik, ki se je vsak teden bolj šibil pod težo informacij na papirju. Bil je že tako okrašen z listki in magneti, da njegove originalne barve, ko si prišel v kuhinjo, sploh nisi več opazil.


Evo in zdaj se mi je revež tako zasmilil, da sem morala nekaj ukrenit. Morala sem ga razbremenit. In uspelo mi je s čisto navadno vezano ploščo.



Malo pobarvano, malo sprtičkano, nalepljeni poslikani pokrovčki s steklenih kozarcev ter razrezani plutasti zamaški in ...UALA!!
Pobarvana in s papirnatimi sarveti obdelana podlaga ima namenoma tak videz in ni slučajno tako "haudrasta" in nenatančna.


Na podlago bi lahko dodala še vsesorte dodatkov ali strukturno pasto, a namenoma nisem, ker bi se vse to skrilo za obvestili, ki jim je tabla namenjena.


Prvi test je prestala tabla s slovensko razglednico in položnico. :-) Če prenese številke, prenese vse!

Potem sem testirala še pluto..in zelo dobro funkcionira..sem navdušena :-)

Tako pa se zdaj šibi nov izdelek namesto hladilnika. Mislim celo, da naš hladilnik zdaj drugače prede.

Berlin - ČOKOLADNICA Ritter SPORT


Čokolada, o čokolada...

...v vseh oblikah, velikostih, barvah...težko se ji odrečem.

Tale čokoladnica z zelo znanim imenom Ritter SPORT, je bila najslajša berlinska znamenitost.
Smo rekli, da gremo pogledat..zaradi otrok..pa ja da, zaradi otrok, seveda. :-) Vam povem, da smo se pasli med tonskimi policami čokolade skoraj eno uro. Seveda...zaradi otrok... :-) Potem smo nabasali nakupovalno košaro s strašno ugodnimi čokoladnimi paketi, pa čokoladnimi namazi in mini čokoladicami...in ...






Pa še malo sprehoda med pisanimi policama, kjer so prodajali še  svojih nečokoladne izdelke. Sladkorčki za oči.





No in končno je nastopil trenutek, da si omislimo še svojo čokolado..tako ekstra, ki jo izdelajo pred našimi očmi. Nešemu mladičku so oči tako sijale in najraje bi sam zmešal tisto čokolado z dodatki po želji. Še raje bi jo kar pojedel, takšno mehko. A je po celem procesu ulivanja čokolade, dodajanja izbranih dodatkov (izbral si je gumi medvedke in Smarties bonbončke), mešanja, ravnanja in tolčenja, čokolada pristala v hladilniku. Treba je bilo čakat pol ure, da je bila nared. Pol ure??  Ojeeeeej!! To je bilo najbrž najdaljše pol ure, ki smo jo kdaj prečakali za kakšno stvar.
In ko je ta neskončen čas minil, smo gledali, kako jo fant v belih rokavicah počasi, skrbno zavija in polaga v brezhibno originalno škatlico, zraven pa prilaga še deklaracijo....Cela večnost. Ja, vse lepo in prav....če bi to nesli nekomu za darilo. Mi pa smo, po tej celi procesiji, nesli vsak svojo čokolado do bližnjega parka in jo z največjim užitkom pomljaskali.
Če bi vedeli prej, da tako dolgo traja, da naredijo čokolado po meri, bi šli najprej naročit in potem hop po trgovini. Ja, če bi bili bolj pametni...
Pa kljub temu... bila je dobra in vredna čakanja.





Če boste kje v bližine, preskočite dieto za en dan in si privoščite čokoladni priboljšek po svoji meri.

Čokoladen pozdrav iz Nemčije.


P.S.
Kako ste pa kaj vi čokoladni? Ste na predpoletni dieti ali je čokoladna sladka izjema?

Po poti vetrnih elektrarn - Berlin mesto



Berlin, glavno mesto Nemčije s skoraj 3, 5 milijonov prebivalcev.
Po padcu berlinskega zidu in z združitvio obeh Nemčij je postal  mestna republika (kot npr.Hamburg).


Berlin nima nekega določene središča ali dela mesta, kjer bi stale vse njegove znamenitosti. Za ogled le teh se je treba dobro obut in temeljito pripravit z mestnim zemljevidom in mestnim prevozom.

Naša pustolovska družina je v mestu preživela tri dni.
Bilo je premalo in hkrati dovolj. Mesto s svojo pestro zgodovino nas je navduševalo in hkrati potiskalo na nas siv oblak. Oblak se je vlekel in vlekel kot čreva. Ko smo stali ob ostankih zidu, ki je nekoč delil mesto, ko smo opazovali eno izmed kontrolnih točk, ki je bila nekoč na meji med Nemčijama, ko smo gledali slike in spomenike...enostavno je nemogoče ne razmišljati, ostati nedotaknjen, hoditi enako naprej. Vse te slike ne dajo miru. Ostanejo v podzavesti...tudi mi smo že takrat živeli...a na drugem koncu Evrope, neobremenjeno, po svoje. Kakšni srečneži!

Berlin - razmišljujoče mesto, vsekakor vredno ogleda.

Naprej pa še nekaj zanimivih podatkov in fotografij. Mogoče vas prepričajo k izletu.







Check point Charlie- nekoč pomembna mejna točka med zahodno in vzhodno stranjo, danes simbol nekdajšnje teritorialne in politične razdvojenosti. V času hladne vojne so na tej točki  vzhodni del mesta lahko zapuščali diplomati in novinarji ali nenemški obiskovalci z enodnevno vizo. Do padca zidu je tukaj potekala meja med vzhodom in zahodom, med kapitalizmom in komunizmom, med svobodo in prisilo. 




Potsdamer platz- nekoč mrtev pas, ki je ločeval Z in V Nemčijo. To pravzaprav sploh ni trg, kot je v njegovem imenu opisano. Je del mesta, ki je po padcu zidu doživel posebno rekonstrukcijo. Rezultat le te so visoki nebotičniki, zgradbe, kot so Deimler Chryzler, Beisheim Center in Sony Center.
Tukaj se odvija tudi prestižen filmski festival Berlinale.
Samo kot zanimivost še to, da je na tem delu mesta  leta 1920 deloval prvi semafor v Evropi.









Fernsehturm ali televizijski stolp je novodobna berlinska znamenitost, ki se je ne da zgrešit. Stolp je visok 365 m in je najvišji objekt v Berlinu. Do višine 203 metrov se da priti z dvigalom, ki, tako za info, vozi s hitrostjo 200m/ 40 sekund.





Za konec še del stene arabskega predstavništva, ki meje z vzorci še posebej prevzel in z nemško arhitekturo nima kaj dosti skupnega :-) .

petek, 18. junij 2010

Srečnolonice

Te pomladne Srečnolonice nastajajo na moji mizi in jih je čedalje več.





Upam, da bo čim več takih, ki jim bodo prinesle srečo.

Pisan vikend vsem.

Po poti vetrnih elektrarn - Berlin - ZOO

Berlinski živalski vrt ali kar ZOO ima zgodovino, dolgo približno 150 let. Glavni vhod v ZOO seže v leto 1899 in se imenuje Elefantentor (slonovki vhod ali slonovska vrata). ZOO pa ima še en vhod, Levja vrata.


ZOO ima cel kup zanimivih umetniški stvaritev.
Npr. dom bizonov, zgrajen 1905 leta je okrašen z staroameriškimi poslikavami, pred njim pa stoji zelo dobra reprodukcija totema.


Nas so predvsem zanimale živali.
Sama sem imela en  slab dan, zato me je vse v ZOOju tako ganilo. Najprej levi, tigri in ostale divje mačke, ki so bile še kletkah v notranjem prostoru, ker je bilo zgodaj. Delovale so tako nesrečno, nervozno in v tistem trenutku, bi jih kar spustila na prosto, če bi lahko.




S časom se je moje razpoloženje popravilo, dan je postal bolj sončen in živalska domovanja so se pokazala v svoji razsežnosti. Ob navdušenjo naših mladičkov, sem počasi pozabila na naravna domovanja živali in preklopila svoje možgane na razum. Obiskovalci si želimo videti živali, jih skoraj začutiti, želimo, da se nam pokažejo čim prej in smo skoraj malo nestrpni. Po drugi strani pa želimo, da imajo prostrane domove, veliko zelenja in prostor za gibanje, čim bolj podoben naravnemu. Mislim, da je vse skupaj nemogoče.
Poleg ljubljanskega, zagrebškega in berlinskega ZOOja bom morala obiskat še kak safari v Keniji, da bo moje levje srce na mestu.





Ta zgornja fotografija je iz rok našega samca in moram priznat, da je res ulovil enkraten trenutek. Kaj mislite?



Največja zanimivost tega ZOOja je zagotovo Knut, mali polarni medved (ki ni več tako mali). Na svet  je prišel 5. decembra 2006 in je po 30 letih prvi polarni medved, ki se skotil v živalskem vrtu.


ZOO Berlin postavlja na ogled največje število živalskih vrst. Seveda ne na svetu, le v Nemčiji.


Poleg ZOOja  ima Berlin še velik Tierpark, ki je največji živalski vrt na prostem v Evropi. Mi smo za ogled izbrali ZOO, ker je "manjši" in je bilo z majhnimi otroki lažje obkrožit vse živali v krajšem času. Kljub temu smo tam preživeli ves dan.
Related Posts with Thumbnails